Arheološka najdišča v Sloveniji

Že hiter sprehod skozi katerega izmed mnogih slovenskih muzejev nas prepriča, da ima območje Slovenije zanimivo in barvito preteklost. Arheološke najdbe v teh muzejih nas povežejo z našo preteklostjo in ljudmi, ki so nekoč živeli tukaj, pogosto prav na mestih, kjer danes živimo tudi mi. Da pa bi v celoti razumeli zgodbe naših predhodnikov, ki so se spletle v zgodbo naše sedanjosti, ni dovolj, da preučujemo samo arheološke najdbe.

Arheološka najdišča v Sloveniji – sprehod po njih

Prav tako pomembno je natančno preučevanje arheoloških najdišč, ki nam povedo kje in kako so naši predhodniki živeli in umrli, kakšne verske predstave so imeli in kako so doživljali pokrajino, v kateri danes živimo mi. Z obiskom enega izmed arheoloških najdišč se lahko prav vsak postavi v čevlje nekdanjih prebivalcev današnje Slovenije in začuti tok zgodovine.

Continue reading

Predhodne arheološke raziskave

Zaščitena območja

Na področju Slovenije je prisotnost človeka sledljiva več kot 300.000 let v preteklost. Da bi se zaščitili sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij, so se določena področja Slovenije zaščitila in so vpisana v Register kulturne dediščine RS.

Prav gotovo ste že slišali za koliščarje s področja današnjega Ljubljanskega barja. Zaradi ohranjanja sledov teh davnih prebivalcev je celotno Barje zaščiteno in v kolikor načrtujete na Barju gradbene posege, se boste kot invetitor srečali tudi z arheološkimi raziskavami.

Tako je z vsemi zaščitenimi območji. Preden posegamo v ta področja (gradnje, rušitve, vkopi za infrastrukturo, melioracije). Zavod za varstvo kulturne dediščine RS oziroma odgovorni konservator območne enote zavoda pod katerega spada zemljišče izda kulturnovarstvene pogoje, ki nalagajo obliko predhodnih arheoloških raziskav.

Zakaj je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave

Predhodne arheološke raziskave je potrebno opraviti, da se preveri ali bi ob načrtovanih gradbenih delih posegli v arheološke ostaline in jih s tem poškodovali  in uničili. Večina predhodnih raziskav je negativna in v tem primeru odgovorni konservator po prejetem poročilu sprosti zemljišče za gradnjo. V primeru, da so raziskave pozitivne,  odgovorni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine predpiše postopke s katerimi se arheološke ostaline odstrani in naknadno sproti zemljišče za gradnjo.

Metode arheoloških raziskav

Obstaja več metod arheoloških razsikav  katerih namen je odkriti oz. posredno zaznati na površini tal in pod površino sledove arheoloških ostalin oziroma preteklih  človekovih dejavnosti, ki služijo za oceno arheološkega potenciala (dimenzij, vsebine, kompleksnosti…) najdišča ali območja. Nekatere raziskave so neinvazivne pri katerih se v sam teren ne posega, druge invazivne v sklopu katerih se na terenu  izvedejo ročni, strojni ali kombinirani izkopi,  jedrne  vrtine ali drugi posegi. Seveda je možna in verjetna tudi kombinacija različnih metod.

V nekaterih primerih konseravtor predpiše predhodno arheološko raziskavo v obliki arheološke raziskave ob gradnji , ki poteka ob sami gradnji.  V tem priemru vse izkope, posege v teren, znotraj zaščitenega območja (izkopi gradbene jame, izkopi za infrastrukturo, melioracije, rušenje temeljev odstranjenih objektov, …) spremlja arheološka ekipa, ki ob gradbenih delih izvaja arheološko raziskavo. Ob morebitnem odkritju zahtevnejših arheoloških ostalin  lahko konservator med samo raziskavo spremeni metodo predhodne arheološke raziskave.

Najzahtevnejša oblika arheoloških raziskav so arheološka izkopavanja. V tem primeru se na predpisanem tlorisu odpre celotno površino in v skladu z arehološko metodologijo izkoplje arheološke ostaline.

Stroški raziskav

Stroški raziskave se gibljejo od nekaj sto evrov dalje in so odvisni od vrste , obsega in zahtevnosti raziskave. Lahko pa pri sami izvedbi  sodelujejo tudi predstavniki naročnika in tako zmanjšajo strošek storitve. Sami lahko zagotovite strojno mehanizacijo, delavce za izkop ali druge storitve, v kolikor predpisana metoda arheološke raziskave zajema tovrstne storitve.

Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine ( ZVKD-1) strošek arheološke raziskave v večini  primerov bremeni investitorja. Prav tako investitorja bremeni morebitna poizkopovalna obdelava arhiva najdišča. Med terenskimi deli namreč, predvsem pri arheoloških raziskavah kjer so odkrite arheološke ostaline, nastane obsežna dokumentacija, poberejo se najdbe, vzorci … kar imenujemo arhiv arheološkega najdišča. Le tega je potrebno po sami raziskavi obdelati, dokumentacijo sprocesirati, najdbe evidentirati, dokumentirati , konservirati in restavrirati, opraviti analize… in v skladu s pravilnikom o arheoloških raziskavah izdati končno poročilo.

Kdo lahko izvede arheološko raziskavo?

Arheološke raziskave lahko izvede podjetje, ki izpolnjuje zakonsko določene zahteve, na podlagi  “Soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”, ki ga izda Ministsrvo za kulturo.

Po opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah podjetje izdela poročilo na podlagi katerega Zavod za varstvo kulturne dediščine RS z odločbo ” sprosti zemljišče za gradnjo” ali pa predpiše nadaljnje postopke.

“Soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”, ki  je pogoj, da z raziskavami pričnemo  izda Ministrstvo za kulturo na podlagi vloge in prilog.

Koliko časa potrebujemo za izvedbo arheološke raziskave?

Trajanje raziskave je odvisno predvsem od metode, obsega in zahtevnosti raziskave. Mnoge so izvedene, ravno tako kot večina geoloških raziskav, v enem dnevu.  Druge trajajo dlje, redke mesec ali več.

Ekipa podjetja je dovolj velika, da lahko dela opravljamo na različnih lokacijah in za različne naročnike sočasno. S terenskimi deli pričnemo takoj po pridobljenem soglasju in v skladu z naročnikovim terminskim planom.

Še enkrat velja opozoriti, da so nekatera področja zaščitena in pred nakupom zemljišča, je vsekakor smotrno najprej preveriti ali se vaše zemljišče nahaja na območju kjer vas bo kot investitorja pred gradnjo bremenila izvedba arheoloških raziskav.


Kako poteka postopek?

Kulturnovarstveni pogoji

V času zbiranja dokumentacije za gradbeno dovoljenje ali drugih enostavnejših dovoljen za gradnjo mora investitor  najprej pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki jih izda pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. V kulturnaovarstvenih pogojih odgovorni konsrevator predpiše kakšno obliko arheološke raziskave je potrebno izvesti in v kakšnem obsegu mora biti arheološka raziskava opravljena.  Za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev investitor ali njegov projektant na pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine pošljeta vlogo za izdajo kulturnovrstvenih pogojev za izvedbo načrtovanega gradbenega posega.

Kulturnovarstveno soglasje za arheološko raziskavo in odstranitev arheološke ostaline

Da bi lahko raziskavo  izvedli moramo iz Ministrstva za kulturo pridobiti Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki nam kot podjetju dovoljuje izvedbo raziskave. Za pridobitev soglasja bi moral investitor na Ministsrvo za kulturo poslati vlogo s prilogami. Ker je vloga s prilogami kar zahtevna in v nekaterih delih zahteva nekaj znanja s področja kulturne dediščine ter arheologije,  vlogo v imenu investitorja pripravimo mi. Investitor samo podpiše obrazce, ki mu jih v ta namen predhodno pripravimo in pošljemo, lahko pa jih dobi tudi  na naši spletni strani. Ko je vloga oddana na ministrstvo,  jo obravnava strokovna komisija. Vse vloge, ki na ministsrtvo prispejo do torka do 12h so obravnavane v tekočem tednu, v četrtek. Po prejemu soglasja se po tereminski uskladitvi izvede terenski del raziskave. Nakar se izda poročilo z rezultati raziskave, ki se ga posreduje odgovornemu konservatorju na pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Kulturnovasrtveno soglasje k projektu

V kolikor je rezultat arheoloških raziskav negativen,  odgovorni konservator z izdajo soglasja sprosti teren za gradnjo. Da bi lahko izdal soglasje pa mora prejeti vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja od investitorja ali njegovega projektanta. Po prejemu soglasja lahko investitor prične z gradnjo oziroma nadaljuje s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V kolikor je rezultat raziskave pozitiven, konseravtor predpiše nadaljnje postopke za zaščito arheoloških ostalin.

Pri vseh postopkih je zaželjeno, da investitor ali od njega pooblaščeni projektant aktivno sodelujeta in sta sproti seznanjena z vsemi okoliščinami postopka in raziskave.

Vse obrazce in vloge najdete v zavihku obrazci.

Predstavitev podjetja

Kdo smo in kaj počnemo?

Družba Avgusta d.o.o. je bila ustanovljena leta 2007.  Raziskave s področja arheologije in tudi druge s kulturno dediščino povezane storitve predstavljajo glavno dejavnost podjetja. Predhodne arheološke raziskave izvajamo na področju celotne Slovenije, tako za fizične  kot tudi pravne osebe.

Prav tako izvajamo vse vrste in oblike predhodnih arheoloških raziskav, invazivne in neinvazivne.

Storitve zajemajo vse postopke in dela od pridobitve potrebnih dovoljenj za izvedbo raziskav, terenskih del, do poizkopovalnih postopkov; izdaje poročil in obdelave arhiva najdišča (podatkov in najdb).

Naše izkušnje

V preteklih letih smo izvedli več kot 350 raziskav, od raziskav, ki se izvedejo v nekaj urah, do raziskav, ki trajajo več mesecev, najmanjših za potrebe gradnje prizidka, garaže, čebelnjaka…. do obsežnejših in zahtevnejših, predpisanih pred večjimi gradbenimi posegi, gradnjami cest, urejanjem mestnih jeder,gradnjami in širitvami letališč, gradnjami industrijskih objektov, izdelavio OPPN-jev, DPN-jev….

Svoje storitve smo nudili mnogim fizičnim osebam, podjetjem, občinam in ministrstvom. Če želite, nam lahko pišete in poslali vam bomo celoten spisek referenc. Za vas vodimo celoten postopek povezan z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.

Kje nas dobite?

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na kontaktnih številkah. Pokličite nas in tudi če potrebujete le nasvet, vam bomo z veseljem pomagali. Prav tako vam bomo v najkrajšem času, v enem dnevu,  odgovorili na vaša vprašanja poslana po e-pošti.

Obiščete nas lahko v naših prostorih. Z veseljem se oglasimo tudi pri vas, na lokaciji, da skupaj najdemo najboljšo možnost izvedbe, da vam predstavimo celoten postopek del in stroške predhodnih arheoloških raziskav.

Koliko časa potrebujemo za izvedbo arheološke raziskave?

Trajanje raziskave je odvisno predvsem od metode, obsega in zahtevnosti raziskave. Mnoge so izvedene, ravno tako kot geološke raziskave, v enem dnevu.  Druge trajajo dlje, redke mesec ali več.

Ekipa podjetja je dovolj velika, da lahko dela opravljamo na različnih lokacijah in za različne naročnike sočasno. S terenskimi deli pričnemo takoj po pridobljenem soglasju in v skladu z naročnikovim terminskim planom. Kadarkoli nas potrebujete, nas lahko kontaktirate, na podstrani vizitka in kontakt pa dobite vse potrebne podatke, da pridete z nami v stik.

Trudimo se, da bi bila za naročnika izvedba arheološke raziskave čim manj obremenjujoča, izvedena po konkurenčnih cenah in v dogovorjenem roku.

Na naši spletni strani so na razpolago tudi vsi potrebni obrazci, ki si jih lahko natisnete in izpolnite.

Arheologija

Arheološke sonde in arheološko sondiranje

Arheologija je pomembna veda, ki za nas odkriva preteklost in raziskuje tisto, kar je ostalo za njo. V ta namen uporablja različne metode in postopke. Med njimi je poleg pregledovanja arhivskih in zgodovinskih podatkov predvsem veliko terenskega dela ter izkopavanj. Arheološko sondiranje je eden od takšnih postopkov, s pomočjo katerega lahko natančneje določimo, kaj se skriva na morebitnem arheološkem najdišču. Nujno ga je izvesti pred začetkom gradnje ali večjih zemeljskih del na registriranem arheološkem območju, sicer pa se uporablja tudi v številnih drugih primerih. Gre za enega od temeljnih postopkov v arheologiji.

Arheološke sonde namreč omogočajo precej natančno določitev pomembnosti morebitnega arheološkega najdišča. Predvsem pa lahko z njihovo pomočjo določimo tudi druge njegove značilnosti, kot so obseg, datacija in podobno. Tako izvemo, kako globoko se nahajajo arheološke ostaline, za kakšno vrsto ostalin gre ter koliko so stare. Na podlagi teh podatkov ocenimo njihovo pomembnost. Z izkopom sonde lahko ugotovimo, kaj se je nekoč nahajalo na zemljišču in kakšen je pomen teh arheoloških ostalin. Pred začetkom kakršnih koli del na zemljišču, ki se nahaja na registriranem arheološkem območju, je treba torej izvesti arheološko sondiranje oziroma testno arheološko izkopavanje pod strokovnim vodstvom.

Testne arheološke sonde so široke, dolge in globoke le nekaj metrov ter so namenjene pridobivanju dodatnih informacij o morebitnem arheološkem najdišču in njegovih plasteh. Z njihovo pomočjo se ovrednoti pomen samega arheološkega najdišča in presodi, ali je na njem smiselno nadaljevati izkopavanja in raziskovanje. Prav tako pa se na podlagi takšnih arheoloških raziskav določi pogoje za kakršne koli večje posege na zemljišču. Na podlagi izpolnjevanja teh pogojev se izda kulturnovarstveno soglasje, ki je nujno pred kakršnimi koli posegi v kulturno oziroma arheološko dediščino.

Kaj ima arheologija opraviti s pridobivanjem gradbenega dovoljenja?

Na stavbnem zemljišču v registriranem arheološkem območju v Republiki Sloveniji lahko gradite le v primeru, če pred tem izvedete predhodne arheološke raziskave. Te med drugim vključujejo tudi arheološko sondiranje oziroma testno izkopavanje. Pri tem mora nujno sodelovati strokovno usposobljen arheolog, ki določi mesta in obseg sondiranja. Predvsem pa je njegova naloga, da nadzoruje celoten postopek in ga vodi ter poskrbi za njegovo pravilno izvedbo. Tako se prepreči kakršno koli namerno ali nenamerno uničevanje zaščitene kulturne oziroma arheološke dediščine.

Kako potekajo predhodne arheološke raziskave, ki so nujne za pridobitev dovoljenja za gradnjo na arheološkem območju? Na določenih mestih na zemljišču se izvede testne arheološke sonde ali manjše izkope, s čimer se preveri stanje morebitnega arheološkega najdišča in njegovih plasti. Na podlagi teh plasti se arheološke ostanke datira in opravi morebitne dodatne raziskave. Najdbe se nato analizira in ovrednoti ter tako določi, ali se kljub arheološkemu območju na zemljišču sme graditi. V večini primerov je gradnja mogoča, saj so pomembne arheološke najdbe precej redke.

Arheološko sondiranje oziroma predhodne arheološke raziskave so predpogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Takšno soglasje predstavlja del projektne dokumentacije, ki je nujna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav zato si mora pred izkopom temeljev oziroma pred kakršnimi koli večjimi posegi na parceli, slednjo ogledati arheolog in presoditi, ali je zemljišče primerno za gradnjo ali ne. Arheološko sondiranje je namenjeno prav temu. S tem postopkom lahko ugotovimo, kaj se je na določenem zemljišču nahajalo v preteklosti in ali se tisto splača izkopati ter nadalje raziskovati. Če se izkaže, da arheološke ostaline na zemljišču niso ovrednotene kot zanimive za nadaljnje raziskovanje, s ena tistem zemljišču brez težav lahko lotimo gradnje.

Moram arheološke raziskave plačati sam?

Vsakega lastnika stavbnega zemljišča, ki se odloča za gradnjo, zanima, kdo bo financiral arheološke sonde in druge raziskave na njegovi parceli. Načeloma namreč vse stroške pridobivanja dovoljenj za gradnjo nosi investitor. Pod stroške pridobivanja dovoljenj pa spadajo tudi predhodne arheološke raziskave in vsi postopki, ki so povezani z njimi. Pri tem velja omeniti, da takšne raziskave pod določenimi pogoji financira državi proračun oziroma Ministrstvo za kulturo. Slednje enkrat na leto izda poziv za financiranje takšnih projektov. Če se pravočasno prijavite nanj in če ustrezate vsem pogojem, lahko stroške predhodnih arheoloških raziskav na svojem zemljišču preložite na državo.

Se lahko zaradi arheoloških raziskav gradnja zavleče?

Arheološke sonde so namenjene ugotavljanju pomembnosti arheološkega najdišča. Marsikaterega investitorja je strah, da bi se zaradi njih gradnja zelo zavlekla. To se zgodi le v primeru, da izvedene arheološke sonde pokažejo, da je na zemljišču smiselno nadaljevati raziskovanje. Pri večinskem deležu takšnih postopkov se izkaže, da temu ni tako. Čeravno so arheološke najdbe na nekdaj naseljenih področjih dokaj pogoste, pa vsak arheolog ve, da so takšne najdbe v večini primerov manj pomembnega značaja. Zato obstaja le majhna verjetnost, da se bo zaradi arheoloških raziskovanj ali najdb gradnja na vašem zemljišču kakorkoli zavlekla.

Kako se lotiti gradnje na registriranem arheološkem območju?

Gradnja na registriranem arheološkem območju se začne čisto tako kot vsaka druga gradnja: s pridobivanjem projektne dokumentacije. Vendar se na prvi pogled zdi pridobivanje projektne dokumentacije na zaščitenem območju veliko bolj zapleteno kot gradnja izven njega. Kot že rečeno, boste za gradnjo na registriranem arheološkem območju potrebovali tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Pogoj za pridobitev tega soglasja pa so opravljene predhodne arheološke raziskave.

Pomembno ni le to, da so te pravilno izvedene, temveč, da so pravilno speljani tudi vsi postopki za pridobitev soglasja in dovoljenj. Pri tem je treba najprej sploh izvedeti, kakšni so pogoji za gradnjo na določenem zemljišču. Če je zemljišče zaščiteno kot kulturna oziroma arheološka dediščina, moramo najprej oddati vlogo za pridobitev kultunovarstvenih pogojev na Zavod za varstvo kulturne dediščine. Tako izvemo, ali so za pridobitev nadaljnjih dovoljenj, gradnjo oziroma kakršne druge posege na zemljišču potrebne tudi predhodne arheološke raziskave oziroma ali za to obstajajo kakšni drugi posebni pogoji.

V primeru, da ne veste točno, kako se lotiti gradnje na zaščitenem arheološkem območju, ne izgubljajte časa po nepotrebnem. Raje celotno izvedbo postopka zaupajte strokovnjakom z izkušnjami, ki točno vedo, kako urediti projektno dokumentacijo, katere vloge je treba oddati in v kakšnem zaporedju, pa tudi vse ostalo. Šele potem se lahko gradnja na zaščitenih območjih prične. Če namreč veste, kako se lotiti postopka takšne gradnje, bodo temelji vaše hiše ali kakšnega drugega objekta, ki ga nameravate graditi, veliko hitreje izkopani!

Kulturnovarstveno soglasje

Kulturnovarstveno soglasje je dovoljenje za gradnjo, obnovo ali kakršne koli druge posege v registrirano kulturno ali arheološko dediščino. Takšno soglasje je potrebno, če nameravate obnavljati objekt, ki je zaščiten kot kulturna dediščina oziroma ga kakor koli spreminjati. Prav tako pa boste kulturnovarstveno soglasje potrebovali v primeru gradnje na območju registriranega arheološkega najdišča. V tem primeru bodo morale biti pred pridobitvijo soglasja izvedene še predhodne arheološke raziskave, saj brez njih ni mogoče pridobiti soglasja. Slednje pa je osnova za pridobitev veljavnega gradbenega dovoljenja in začetek gradnje.

Kako pridobim kulturnovarstveno soglasje?

Za soglasje za posege v kulturno in arheološko dediščino zaprosite Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer se odda vloga na posebnem obrazcu. Obrazec oziroma vlogo odnesete na njihovo območno enoto oziroma ga oddate po pošti. Pri tem je pomembno paziti le, da izberete pravo vlogo glede na vrsto zaščite objekta ter ji priložite tudi vso potrebno dokumentacijo. Najprej je namreč treba oddati vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev. Če je nameravan poseg v objekt v skladu s temi pogoji, pa lahko pridobite soglasje zanj.

Katero dokumentacijo je treba priložiti vlogi?

Projektna dokumentacija in obrazložitev namena in vrste posega je osnova za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Takšno soglasje boste potrebovali tudi v primeru, ko za nameravan poseg ne potrebujete gradbenega dovoljenja. V tem primeru morate kot dokumentacijo k vlogi priložiti čim bolj podroben opis nameravanega posega v kulturno dediščino ter dodati še skico, ki čim bolj jasno prikazuje poseg. Gre na primer za različne posege v zunanjost objekta, kot so namestitev novega zvonca ali domofona na fasado, pleskanje oken ali vrat, zamenjava balkonske ograje in podobno. Prav tako pa morate vlogo oddati v primeru, da spreminjate instalacije v notranjosti objekta ali opravljate kakšen drug večji poseg.

Kakšni so pogoji za posege v zaščiteno kulturno dediščino?

Za kakršne koli posege v kulturno dediščino boste morali Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije posredovati vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev. Tako boste dobili vpogled, kakšni posegi so sploh dovoljeni in v kakšnem obsegu. Prav tako pa je v pogojih natančno določeno, katero dokumentacijo boste potrebovali, če boste želeli pridobiti kulturnovarstveno soglasje za predviden poseg. Eden od pogojev za pridobitev soglasja je lahko tudi izdelava ustreznega konservatorskega načrta prenove, ki se zahteva pri nekaterih večjih posegih. S tem se prepreči, da bi se med posegom kakor koli zmanjšala kulturna vrednost zaščitene kulturne dediščine.

Kaj je konservatorski načrt in kako ga pridobiti?

Konservatorski načrt je natančen načrt izvedbe posegov v objekt, ki je zaščiten kot kulturna dediščina. V določenih primerih brez njega ni mogoče pridobiti soglasja za posege v zaščiteno stavbno dediščino. Gre namreč za enega od pogojev, ki jih mora investitor izpolnjevati, da lahko začne prenavljati objekt oziroma kako drugače posegati vanj. Konservatorski načrt mora biti izdelan strokovno in vsebovati analizo trenutnega stanja ter natančen načrt sprememb in posegov. Za boljšo predstavo o tem, kaj vse mora konservatorski načrt vsebovati, lahko na spletni strani Ministrstva za kulturo najdete vzorčni primer dobre prakse takšnega načrta.

Kakšni so pogoji za posege v registrirano arheološko dediščino?

Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturne dediščine je potrebno tudi pri posegih v registrirano arheološko dediščino oziroma takrat, ko nameravate postaviti gradnjo na registriranem arheološkem najdišču. Za pridobitev soglasja je treba na zemljišču najprej izvesti predhodne arheološke raziskave, kar predstavlja enega od pogojev za dovoljenje za poseg oziroma gradnjo. Treba je opraviti topografijo, terenski pregled, raziskave in izkopavanje ter poizkopovalno obdelavo arheološke dediščine. Tako se pred začetkom gradnje razišče arheološko najdišče na zemljišču in morebitno najdeno arheološko dediščino strokovno odstrani, ovrednoti ter zavaruje.

Predhodne arheološke raziskave in njihova izvedba

Če želimo pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v arheološko dediščino, je treba najprej oddati vlogo za izvedbo arheoloških zaščitnih izkopavanj in raziskav. Ob tem se splača vdati še vlogo za financiranje takšnih raziskav pri Ministrstvu za kulturo. V primeru, da je registrirano arheološko zemljišče stavbno in leži znotraj naselja, se lahko izkopavanja in vsi drugi stroški, povezani z njimi, financirajo iz proračuna.

Vendar to velja le v primeru, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji. Med njimi je najpomembnejši ta, kaj nameravamo graditi na mestu registrirane arheološke dediščine. Financiranje iz proračuna pride v poštev v primeru, kadar gre za stanovanjski objekt za lastno uporabo oziroma za stanovanjski objekt, ki se gradi z namenom neprofitnega oddajanja stanovanj.

Gradnja hiše – postopek in dokumentacija

Urejanje dokumentacije in pridobivanje vseh potrebnih soglasij je prvi korak pri začetku prav vsake gradnje, ne glede na to, za kakšno gradnjo gre. Zato ni nič čudnega, da so ključne besede gradnja hiše postopek med najbolj iskanimi na spletu. Prav vse, ki bi radi zgradili lastno hišo, namreč zanima, kako naj se tega lotijo. Če želimo pridobiti dovoljenje za gradnjo hiše, moramo najprej pridobiti lokacijsko informacijo, ki nam pove, kaj na določenem zemljišču sploh smemo graditi, nato pa še ostala potrebna soglasja.

Eno od takšnih soglasij, ki ljudi zanima v povezavi z iskalnim terminom gradnja hiše postopek, je tudi kulturnovarstveno. Takšno soglasje potrebujemo, kadar z gradnjo posegamo v zaščiteno kulturno ali arheološko dediščino, kar lahko sam postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja nekoliko zaplete oziroma podaljša. Zato je vsekakor pomembno, da se pridobivanja dovoljenja za gradnjo lotite na pravilen način. V prvi vrsti je to pomeni s pomočjo usposobljene ekipe strokovnjakov, ki se vsakodnevno ukvarjajo s postopki gradnje in pridobivanjem različnih soglasij in dovoljenj.

Tako vam po spletu ne bo treba iskati besed gradnja hiše postopek, ampak se bo postopek za gradnjo hiše odvijal skorajda sam od sebe, predvsem pa brez zapletov, ki lahko nastanejo zaradi vaše nevednosti. Prav ta je namreč največkrat glavni razlog za pogostost iskanja ključnih besed gradnja hiše postopek na spletu – večina ljudi se namreč z gradnjo sreča le enkrat v življenju. Četudi morda gradijo že drugič ali tretjič, pa jim to prav nič ne pomaga, saj se vmes zakoni in dovoljenja spreminjajo, zato je treba imeti čim bolj aktualne informacije.

Usposobljena ekipa bo v najboljši meri poskrbela za to, da boste gradbeno dovoljenje ter vsa ostala soglasja in dovoljenja za gradnjo pridobili v najkrajšem možnem času. Predvsem pa vam bodo prav v vsakem trenutku na voljo za svetovanje. Tako se boste lahko na njih obrnili kadarkoli boste morda potrebovali pomoč ali nasvet, prav tako pa vam bodo vedno na voljo za vsa vaša vprašanja!

Obrazci

 

Zakonodaja in koristne povezave

Na spodnjih povezavah si lahko preberete več o arheoloških raziskavah in z arheološkimi raziskavami povezano zakonodajo. Na interaktivni karti Registra kulturne dediščine lahko poiščete svojo nepremičnino in ugotovite njen status.

 

Storitve

Izvajamo vse oblike arheoloških raziskav, storitev obsega pridobitve dovoljenj, dela na terenu in izdelavo strokovnega poročila, ki je podlaga za »sprostitev zemljišča za gradnjo«

  • Vodenje postopkov za pridobitev soglasji in ostale, z arheološkimi razskavami povezane dokumentacije.-  Historična analiza prostora.
  • Analiza obstoječih podatkov.
  • Ekstenzivni ali intenzivni terenski pregled  odprtih ali zaprtih površin.
  • Geofizikalne raziskave.
  • Ročni ali strojni izkop zemljine.
  • Dokumentiranje postopkov (geodetska umestitev v prostor, fotodokumentiranje…)
  • Arheološki monitoring in dokumentiranje ob gradnji.
  • Izkopavanja in poizkopavalna obdelava gradiva oz. arhiva najdišč.
  • Priprava poročila.

STARA Predhodne arheološke raziskave

Na področju Slovenije je prisotnost človeka sledljiva več kot 300.000 let v preteklost. Da bi se zaščitili sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij, so se določena področja zaščitila in so vpisana v Register kulturne dediščine RS.

Preden posegamo na zaščitena področja (gradnje, rušitve, vkopi za infrastrukturo, melioracije..) Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, oz. konservator območne enote zavoda pod katerega spada zemljišče, izda kulturnovarstvene pogoje, ki nalagajo obliko predhodnih arheoloških raziskav.

Arheološke raziskave lahko izvede podjetje, ki izpolnjuje zakonsko določene zahteve na podlagi s strani Ministrstva za kulturo izdanega ” Soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”. Po opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah podjetje izdela poročilo in na podlagi katerega Zavod za varstvo kulturne dediščine z odločbo ” sprosti zemljišče za gradnjo” ali pa predpiše nadaljnje postopke.

“Soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”, ki je pogoj, da z raziskavami pričnemo, izda Ministrstvo za kulturo na podlagi vloge in prilog. Soglasje podpiše minister.

Na vašo željo vodimo postopke pridobitve soglasja in vse v zvezi z upravnim postopkom, ki se nanaša na arheološke raziskave.

Vizitka in kontakt

Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost d.o.o.

Mestni trg 15

5280 Idrija

e – pošta: avgustadoo@gmail.com
Kontaktna oseba: Gregor Zupančič
Tel: 031 601 620
Fax: 05 372 2867

ID št. za DDV:SI58518908
Matična številka: 2298716000
Transakcijski račun: SI56 1010 0004 3421 075, Banka Koper d.d.

Poslovni prostori – IDRIJA:
Mestni trg 15
5280 Idrija

Poslovni prostori – LJUBLJANA:
Arkova 1
1210 Ljubljana – Šentvid