Gnom d.o.o. je podjetje, ki deluje na področju varovanja kulturne dediščine. Ustanovljeno leta 2007 si uspešno utira pot na domačem tržišču, v zadnjem času pa tudi v tujini.

Pri svojem delu stremi k uporabi tradicionalnih materialov. Kljub vsemu pa z uporabo 3D tehnologije hodi v korak s časom.

Zakaj Gnom: Ker jim ni vseeno, kako je bilo in ker jim ni vseeno, kako bo. Spoštujejo staro in razumejo novo. Za stare stvari imajo srce na pravem mestu.

Arheološka najdišča v Sloveniji – sprehod po njih

Prav tako pomembno je natančno preučevanje arheoloških najdišč, ki nam povedo kje in kako so naši predhodniki živeli in umrli, kakšne verske predstave so imeli in kako so doživljali pokrajino, v kateri danes živimo mi. Z obiskom enega izmed arheoloških najdišč se lahko prav vsak postavi v čevlje nekdanjih prebivalcev današnje Slovenije in začuti tok zgodovine.

Lovci v jamah

Najstarejši sledovi človekovega bivanja v Sloveniji segajo v obdobje starejše kamene dobe. Zanjo so značilna dolga obdobja ledenih dob, ki so bila prekinjena s krajšimi toplimi medledenimi dobami. V teh težkih podnebnih pogojih so se ljudje preživljali z lovom in nabiralništvom. Njihove sledove pogosto najdemo v jamah in spodmolih, ki so nudili zaščito pred vremenom.

Najslavnejše arheološko najdišče iz tega obdobja je nedvomno jama Divje babe I, ki leži v dolini Idrijce. Znano je predvsem po najdbi stegnenice mladega jamskega medveda z luknjicami, ki predstavlja piščal. Narejena je bila pred približno 45 000 leti in je s tem najstarejša tovrstna najdba v Evropi in verjetno tudi na svetu. Pripadala je neandertalcu, veji človeka, ki se je neodvisno od naše veje razvila verjetno v Evropi. Piščal dokazuje, da so bili neandertalci spretni in ustvarjalni in so si poleg izdelovanja praktičnih kamnitih orodij vzeli čas tudi za glasbo. Arheološko najdišče Divje babe pa je danes urejeno kot arheološki park, ki kar vabi k ogledu.

Pred približno 40 000 leti je v Evropo iz Afrike prispel moderni človek. Z neandertalcem sta si nekaj časa delila isti prostor, nato pa je neandertalec izumrl. Razlogi za izumrtje do danes niso povsem razjasnjeni. Moderni človek si je za svoja zavetišča pogosto izbral iste jame kot že prej neandertalec. Tako najdemo njegove sledove tudi na že omenjenem arheološkem najdišču Divje babe. Po zanimivem in bogatem naboru najdb pa izstopa arheološko najdišče Potočka zijalka na gori Olševi. Znano je predvsem po številnih lepo izdelanih koščenih konicah, med najdbami pa sta tudi najstarejša šivanka v Evropi in piščal iz medvedje čeljustnice.

Drobnica in pšenica

Pred približno 11.000 leti se ledene dobe zaključijo. S toplejšim vremenom se razširijo gozdovi, gozdne živalske vrste pa so nadomestile ledenodobno favno, kot so severni jeleni, losi in jamski medvedi. V spremenjenih podnebnih razmerah se na nekaterih delih sveta pojavi kmetijstvo, ki se nato postopoma širi na druga območja. Obdobje prvih kmetovalcev imenujemo mlajša kamena doba ali neolitik.

Kmetovanje doseže današnje slovensko ozemlje nekoliko pred sredino 6. tisočletja pr. n. š., in sicer na področju jadranske obale s kraško planoto. Takratni prebivalci Krasa so se preživljali pretežno z živinorejo in tudi z lovom, še vedno pa so se zadrževali v jamah in spodmolih. En izmed takšnih spodmolov je arheološko najdišče Mala Triglavca.

V osrednji in vzhodni Sloveniji se je kmetijski način življenja uveljavil šele v prvi polovici 5. tisočletja pr. n. š. V tem času nastanejo tudi prva kolišča na Ljubljanskem barju, ena izmed najpomembnejših kulturnih dediščin Slovenije, ki je bila uvrščena tudi na seznam Unesca. Do sedaj je bilo na Ljubljanskem barju odkritih več kot 40 arheoloških najdišč z ostanki kolišč. Naselbine so bile grajene na jezerskih bregovih in na poplavnih območjih. Hiše so stale na ploščadih, podprtih s koli. Prebivalci kolišč so izdelovali lepo okrašeno keramično posodje in se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Na arheološkem najdišču Hočevarica pri Verdu je bil odkrit tudi eden izmed najstarejših dokazov o obdelavi kovin v jugovzhodnih Alpah, in sicer kalup za vlivanje kovine z ostanki bakra iz prve polovice 36. stoletja pr. n. š. S tem so koliščarske naselbine vstopile v obdobje bakrene dobe. Še posebej znamenita najdba iz tega obdobja je leseno kolo, staro približno 5200 let, ki je bilo odkrito na arheološkem najdišču Stare gmajne pri Verdu. Arheologi sklepajo, da je bil del dvokolesnega voza ali cize. Arheološka najdišča v Sloveniji se s tem postavijo ob bok najpomembnejših svetovnih, saj gre za eno izmed najstarejših tovrstnih najdb na svetu.

Najbolje raziskano grobišče iz časa mlajše kamene in bakrene pa se nahaja v bližini Nemške vasi pri Krškem. Gre za arheološko najdišče Ajdovska jama, kjer so bila odkrita okostja 29 ljudi. Umrli so bili položeni na jamska tla in ograjeni z vencem kamnov ali pa so jih položili na vhod stranskega rova. Na sebi so imeli osebne predmete, v pridanih posodah pa hrano za na pot v svet umrlih. Kurišča, ki so bila prav tako odkrita v jami, pričajo o pogrebnih pojedinah in obredih. Gre torej za naslednje izjemno pomembne arheološke najdbe v Sloveniji.

Blišč brona

Naslednja tehnološka inovacija v življenju človeka je bil izum brona, spojine bakra in kositra, ki je dala ime naslednji dobi človeške zgodovine – bronasti dobi (od 26. stol. pr. n. š. do sredine 9. stol. pr. n. š.). V zgodnjem obdobju bronaste dobe še vedno živijo tudi kolišča na Ljubljanskem barju, ki pa nato izginejo kot posledica izsuševanja jezera, ki se je postopoma spremenilo v barje, ljudje pa se preselijo na obrobje barja. Številna pomembna arheološka najdišča v Sloveniji iz tega obdobja so bila odkrita v severovzhodnem delu države. Prevladujejo naselbine v nižinah, izjema pa je naselbina na Brinjevi gori, eno izmed najpomembnejših slovenskih najdišč, katerega poselitev se nadaljuje tudi v naslednjih obdobjih.

Še pomembnejše arheološke najdbe v Sloveniji so tiste iz Brinjeve gore in okolice. Te sodijo v obdobje srednje bronaste dobe. Na začetku tega obdobja se v vzhodni Sloveniji uveljavi nov način pokopa, in sicer pokop pod gomilo. Najbolje raziskana gomila iz tega obdobja leži na Brezju pod Brinjevo goro, v kateri je bilo pokopanih pet nekdanjih prebivalcev prazgodovinske naselbine. Njihovi skeletni ostanki so bili obloženi s kamenjem, preko pa je bila nasuta zemljena gomila, obdana s kamnitim vencem. K isti naselbini verjetno sodijo tudi gomile pri Bukovcu nad Spodnjo Polskavo in pri Morju pri Framu.

Tekom srednje bronaste dobe se življenje in navade ljudi v današnji vzhodni Sloveniji ponovno spremenijo. Namesto skeletnega pokopa pod gomilo se uveljavi žgan pokop v žari na planih grobiščih, ki že napoveduje naslednje obdobje – pozno bronasto dobo.

V današnji zahodni Sloveniji pa je takratni razvoj ubral drugačno pot. Na Krasu in v Istri so v srednji in pozni bronasti dobi zgradili številna naselja na vzpetinah, obdana z mogočnimi kamnitimi obzidji. Med tovrstnimi arheološkimi najdišči po izvrstni ohranjenosti izstopa kaštelir Debela griža pri vasi Volčji Grad pri Komnu. Ker je bilo postavljeno na komaj zaznavno vzpetino, so ga morali dobro utrditi, in debeli kamniti zidovi še danes očarajo obiskovalca.

Obdobje pozne bronaste dobe je čas velikega razcveta. Med raziskanimi naselbinami iz tega časa naj omenimo Ormož in naselbino v današnji Ljubljani na lokaciji Tribuna. Naselbina v Ormožu je bila zgrajena na dobro zavarovani rečni terasi ob Dravi. Obdana je bila z mogočnim zemljenim nasipom, katerega deli so vidni še danes. Naselje je bilo zasnovano v enem zamahu in skrbno načrtovano. Usmeritev ulic in hiš se je ravnala po straneh neba. Vse so bile namreč usmerjene sever-jug ali vzhod-zahod. Ulice so bile široke do 4 m in tlakovane z rečnimi oblicami. Vse kaže na to, da je bil Ormož v pozni bronasti dobi pomembno središče, življenje pa se v njem obdrži še do začetka železne dobe.

Podobna urejena naselbina s prodnatimi tlakovanji je bila odkrita tudi v Ljubljani. Stavbe so bile postavljene v nizih vzdolž ulic. Nizi stavb so bili orientirani v smeri severovzhod-jugozahod. Naselbina je stala ob potoku, pri čemer se na predelu severno od potoka predvideva gospodarski, južno od potoka pa stanovanjski predel. Naselbina se obdrži še v železno dobo.

V Ormožu in Ljubljani so poznana tudi grobišča, kamor so prebivalci pokopavali svoje umrle. Druga pomembna grobišča so bila odkrita še v Rušah, Dobovi, Pobrežju, Novem mestu, Tolminu in v Škocjanu, če naštejemo le nekatere. Takratni ljudje so svoje mrtve sežigali in nato pokopavali v žarah na večjih grobiščih. V grobove so jim pogosto pridali posode s hrano, bogatejši pa so bili pokopani z bronastimi nakitnimi predmeti in deli noše.

Najzanimivejši vidik takratnega življenja pa predstavljajo depoji oz. zakladne najdbe. Gre za namerno odložene sklope dveh ali več predmetov, kot so sekire, sulice ali srpi. Pogosto so bili odloženi v skalne razpoke, špranje ali med skale. Razlage teh depojev niso enotne. Nekateri raziskovalci menijo, da gre za skrivanje predmetov pred nevarnostjo ali pa skladiščenje kovine za predelavo. Druge razlage pravijo, da gre za votivne daritve v okviru verskih dejavnosti ali pa morda daritve, vezane na grobni kult.

Med temi depoji vsekakor izstopa depo iz Mušje jame pri Škocjanu. V tem primeru je bilo v kraško brezno odvrženo veliko število luksuznih kosov orožja, obrambne opreme, bronastih posod in delov noše. Mnogi predmeti so bili pred tem namerno poškodovani ali izpostavljeni ognju. Predmeti pa ne izvirajo le iz bližnjih pokrajin. Veliko jih namreč prihaja iz Karpatske kotline, pa tudi zahodne srednje Evrope, Apeninskega polotoka ter zahodnega in južnega Balkana. Zato sodi med zelo pomembna arheološka najdišča Slovenije. V Mušji jami torej lahko vidimo pomembno svetišče, znano v širokem delu Evrope, kamor so bojevniki darovali orožje silam podzemnega sveta.

Boja žejni vojščaki

Starejša železna doba (od sredine 9. stol. pr. n. š. do sredine 4. stol. pr. n. š.) je na Slovenskem čas bojevnikov, knezov in kneginj. Skupaj z najdbami iz kolišč so ravno arheološke najdbe iz tega obdobja v 19. stol. spodbudile domišljijo javnosti in doprinesle k začetkom slovenske arheologije.

V tem času nastanejo naselja na vzpetinah, obdana s kamnitimi obzidji ali zemljenimi nasipi. Po velikosti izstopa naselje Cvinger nad Virom pri Stični s kar 23 ha površine. Obdano je bilo s kamnitim obzidjem, ki je bilo najprej v povprečju debelo 2,2 m, po obnovi v 6. stol. pr. n. š. pa kar 3 m do 3,5 m. Okolica naselja je bila posejana z gomilami. V tistem času so imeli na Dolenjskem namreč navado pokopavati v velike rodovne gomile, kamor je družina polagala svoje umrle skozi več generacij. Večinoma je v eni gomili 20 do 30 grobov, nekatere pa imajo tudi po več sto grobov. Vodilni pripadniki rodbin so bili pokopani z razkošnimi pridatki. Moški, ponosni bojevniki, so s seboj v grob vzeli svoje orožje. Tipična oprema bojevnika iz tistega časa je bila sestavljena iz bojne sekire in sulice oziroma kopja, le najbogatejši pa so si lahko privoščili bronaste čelade in spretno izdelane bronaste oklepe. Nekateri so v posmrtno življenje odšli v spremstvu svojega konja, žrtvovanega ob pogrebu. Bogate ženske so se ponašale s številnimi okrašenimi bronastimi zaponkami, pisanimi steklenimi ogrlicami, pa tudi ogrlicami iz jantarja, ki je k nam prihajal iz daljnega Baltika. Ena izmed kneginj iz Vira pri Stični je bila pokopana v razkošni obleki, ki je bila v celoti pošita z zlatimi okraski.

Okno v svet tedanjega človeka nam ponujajo upodobitve situlske umetnosti. Situlska umetnost je dobila svoje ime po bronastih vedrih ali situlah, ki so bile pogosto umetelno okrašene s figurami ljudi in živali, tovrsten slog okraševanja pa je še posebno visok nivo dosegel na območju današnje Dolenjske. Najbolj znana je seveda vaška situla, ki je bila odkrita na arheološkem najdišču Vače pri Litiji, najštevilnejši primerki pa so poznani iz Novega mesta, mesta situl. Podobe nam pripovedujejo o vsakdanjem življenju takratnih prebivalcev, nedvomno pa tudi o njihovih verskih predstavah in morda tudi o njihovih mitih. Jasno je razvidna tudi tedanja noša. Tako moški kot ženske so nosili dolge tunike. Moški so se skrbno brili tudi po glavi, pokrivali pa so se s čepicami ali klobuki. Ženske so si lase zakrivale z dolgimi rutami. Na spomenikih situlske umetnosti med drugim srečamo motive lova, rokoborbe, sprevodov s kočijami, gostij, igranja inštrumentov.

Dolenjska arheološka najdišča iz tistega časa so najbolje raziskana in po svojem pomenu slovijo tudi na širšem območju srednje Evrope, seveda pa so pomembne skupnosti obstajale tudi v drugih delih današnje Slovenije.  Med najpomembnejšimi arheološkimi najdišči v vzhodni Sloveniji je Poštela na Pohorju. Naselbina je bila obdana z zemljenim nasipom, ki je bil tlakovan z oblicami in drobnim kamenjem. V okolici naselbine se nahajajo plana grobišča z žganimi grobovi in gomile, ki pa se razlikujejo od dolenjskih gomil. Štajerske gomile so namreč manjše, grajene za pokop ene osebe. Mnoge med njimi imajo kamnito grobno kamro.

V zahodni Sloveniji po obsegu raziskanosti prednjači arheološko najdišče Most na Soči. Naselbina je stala na strmem pomolu nad sotočjem Idrijce in Soče. Obsežna arheološka izkopavanja so pokazala, da je bilo naselje skrbno zasnovano. Verjetno je imelo razvito ulično mrežo, naselje pa je bilo tudi razdeljeno na zahodni, obrtniški del, in vzhodni, stanovanjski del. Nasproti naselbine, na drugem bregu Idrijce, se je nahajalo obsežno grobišče, eno izmed največjih raziskanih grobišč teg časa v Evropi. Prebivalci Posočja v tistem času niso gradili gomil. Svoje umrle so sežigali in jih pokopali v grobne jame, ki so jih pokrili s kamnitimi ploščami. Do sedaj je bilo na tem grobišču izkopanih okoli 7000 grobov. To uvršča Most na Soči med najpomembnejša železnodobna najdišča v tem delu Evrope. Da je bila naselbina dobro povezana s preostalim svetom, dokazuje med drugim najdba keramične skodelice (skifosa) z upodobitvijo sove, kakršne so v tem času izdelovali v grški Atiki.

Bitke na vozovih

Razcvet železnodobnih skupnosti je sredi 4. stol. pr. n. š. prekinil prihod Keltov, ljudstva iz področja severno od Alp. Območje Štajerske je bilo ob prihodu Keltov že redko naseljeno, drugače pa je bilo na območju Dolenjske. Tamkajšnji staroselski prebivalci so izgubili politično moč in prevzeli keltsko nošo in način pokopa. Značilna oborožitev keltskih bojevnikov je bil dvorezen meč, h kateremu je sodila pogosto okrašena nožnica, opremljeni pa so bili tudi s ščiti, sulicami in bojnimi noži. Ženske so med drugim nosile umetelno okrašene bronaste pasove – sklepance, zaponke in steklene zapestnice.

V keltski vojski so bili poleg pešakov in konjenikov tudi bojevniki na vozovih. Redka najdba keltskega bojnega voza je bila odkrita na keltskem grobišču v Brežicah, kjer so bili ostanki vozov so najdeni v kar treh grobovih. Številni grobovi so bili izkopani tudi v okolici Mihovega na Gorjancih, na lokaciji Grobišča nad Mihovim pa se domneva celo obstoj svetišča.

V nasprotju s tem pa je prebivalstvo zahodne Slovenije uspelo ustaviti pritisk Keltov in obdržati samosvojo identiteto. Kljub temu pa je obseg poselitve upadel. Izmed arheoloških najdišč naj izpostavimo Gradič nad Kobaridom, kjer danes stoji italijanska kostnica. Na tem mestu je stalo svetišče, kjer so lokalni prebivalci, pa tudi prišleki iz Apeninskega polotoka, odlagali votivne daritve, med drugim tudi bronaste kipce božanstev. Pod Gradičem je bila leta 2010 odkrita zanimiva najdba. Odkrit je bil namreč pokop več konj, skupaj z večjim številom predvsem kovinskih predmetov in posameznimi kostmi drugih živali. Konji so bili prekriti s kamnito oblogo. Med kovinskimi predmeti so bili meči, sulične osti, ščiti in deli noše, ki kažejo keltski značaj. Ali gre za zakopane ostanke bitke med Kelti in staroselci, v kateri so bili Kelti poraženi, ali pa gre za mesto, kjer so obredno žrtvovali živali? Odgovor na to vprašanje zaenkrat ostaja odprt. Slavno je tudi najdišče Idrija ob Bači, ki ga odlikujejo grobovi s številnimi kosi raznolikega železnega poljedelskega in obrtniškega orodja, kakšno se je v bolj ali manj nespremenjeni obliki uporabljalo vse do modernega časa.

Mesta in vile

V 2. stol. pr. n. š. prostor današnje Slovenije pričnejo osvajati Rimljani. Najprej si leta 177 pr. n. š. podredijo Istro, proces osvajanja pa je bil dokončno zaključen s panonsko vojno v letih 14–9 pr. n. š. in zadušitvijo velikega panonsko-delmatskega upora v letih 6–9 n. š.  O usodi verjetno marsikaterega staroselca priča arheološko najdišče Grad pri Reki. Na naselbini je bilo najdeno rimsko orožje, med drugim tudi katapultni izstrelki in izstrelki za prače, ki dokazujejo, da so Rimljani naselbino oblegali. O rimskem obleganju in osvojitvi podobno priča tudi zakladna najdba rimskega orožja ter številni svinčeni izstrelki  za prače z gradišča Šmihel pod Nanosom.

Po zavzetju ozemlja Rimljani pričnejo graditi mesta. Prvo mesto, zgrajeno na današnjem slovenskem ozemlju, je bilo Emona, ki je bila verjetno ustanovljena leta 14/15. Med sprehodom po Ljubljani lahko še danes občudujemo ostanke rimskega obzidja, ki je v največjem obsegu ohranjeno na Mirju. Med najbolj znane arheološke najdbe v Sloveniji sodi najdba iz Emone. To je pozlačen bronast kip Emonca, ki je bil odkrit na področju nekdanjega emonskega grobišča.

Municipij Celeja (današnje Celje) je bil ustanovljen v času cesarja Klavdija. Na tem mestu je bila že prej pomembna naselbina, na kar kaže velika količina v Savinji odkritih keltskih novcev. Pomembno arheološko najdišče v bližini Celeje je današnji Šempeter v Savinjski dolini, kjer so bili najdeni čudoviti marmornati nagrobni spomeniki bogatih družin.

Za časa cesarja Vespazijana je bil ustanovljen municipij Neviodun (Drnovo pri Krškem). Imel je velik prometen pomen, saj je ležal ob cesti med Emono in Siscijo (današnjim Siskom, ki je bil prav tako pomembno rimsko mesto), imel pa je tudi rečno pristanišče na reki Savi.

Največje in najpomembnejše rimsko mesto na tleh današnje Slovenije pa je bila Petoviona oz. Poetovio. Ustanovljena je bila v času cesarja Trajana na mestu nekdanjega vojaškega tabora. Trajanov naslednik Hadrijan je Petoviono napravil za sedež davčne uprave in osrednjih uradov ilirske carine. Prebivalstvo je bilo pisano, v Petoviono so se namreč stekali prebivalci iz Italije in tudi vzhodnih provinc imperija. Morda je to vplivalo na priljubljenost vzhodnjaškega kulta boga Mitre. Na območju Petovione je bilo do sedaj odkritih kar pet mitrejev, od katerih si je dva možno tudi ogledati na mestu odkritja.

Podeželje je bilo v rimskem času dokaj gosto poseljeno. Posejano je bilo z manjšimi naselbinami, kakršna je obstajala na Igu, ter posamičnimi kmetijami, imenovanimi vile rustike (villae rusticae), ki so bile središča kmetijskih posestev. Na našem prostoru so prevladovala srednje velika posestva. Po razkošju izstopa vila v Simonovem zalivu, ki je imela tudi veliko pristanišče. Danes je arheološko najdišče Simonov zaliv urejeno v arheološki park.

Barbari prihajajo!

Po stoletjih razcveta se prične postopen zaton rimskega cesarstva, ki ga označujejo številne državljanske vojne in vdori germanskih in drugih ljudstev čez meje imperija. Za obrambo Italije je bil proti koncu 3. in v 4. stol. zgrajen sistem zapornih zidov z obrambnimi stolpi, imenovan Claustra Alpium Iuliarum. Potekal je od današnje Reke na Hrvaškem do Ziljske doline, najpomembnejša utrdba v tem sistemu pa je bila Hrušica, v tem času imenovana Ad Pirum, katere zidovi so vidni še danes. Pomembna trdnjava je bila tudi Ajdovščina, tedaj Castra. V okviru rimskih zidov je kasneje zrastlo srednjeveško mesto.

Vendar niti mogočne utrdbe niso mogle zadržati številnih vojska, ki so prečkale prostor današnje Slovenije. Zaradi neprestanih nevarnosti je prebivalstvo okoli sredine 5. stol. opustilo mesta v nižinah in se pričelo odseljevati v odročne lege ali na obalo. Med pomembnimi arheološkimi najdišči tistega časa so Tonovcov grad nad Kobaridom, Ajdovski gradec nad Vranjem, Rifnik nad Šentjurjem in Kučar nad Podzemljem. Vsa so naselbine, ki so stale na dobro naravno zavarovanih legah, dodatno pa so bile zaščitene še z obzidji. Pomembno mesto v teh naselbinah je imela krščanska cerkev.

Posebno mesto pa je v tistem času imela utrdba Karnij, današnji Kranj, pomembna strateška točka za Vzhodne Gote, Bizantince in Langobarde. Za proučevanje takratnih prebivalcev je še posebej pomembno njeno grobišče, ki je eno izmed najpomembnejših arheoloških najdišč za proučevanje obdobja preseljevanja narodov v Evropi. Poleg staroselskih grobov s skromnimi predmeti ali brez so bili namreč odkriti tudi številni germanski grobovi, ki so pripadali članom germanske posadke utrdbe in njihovim družinam. Grobovi slovijo po umetelnih zaponkah in pasovih iz dragocenih kovin z vdelanimi poldragimi kamni.

Poroke in pogrebi

Zdi se, da so bile konec 6. stol. zgoraj omenjene višinske naselbine opuščene. Tekom naslednjega stoletja so se v naše kraje doselijo Slovani. Ti so se spojili s prejšnjimi prebivalci in se od njih tudi naučili določenih spretnosti.

Ko omenjamo arheološka najdišča v Sloveniji, moramo omeniti eno izmed najpomembnejših najdišč iz tega obdobja – to je Gradišče nad Bašljem. Na tem mestu je bila že v pozni antiki pomembna višinska naselbina, ki je bila naseljena tudi v staroslovanski dobi. Izstopa po številnih kosih vojaške opreme, med katerimi so tudi redki bronasti in pozlačeni kosi, s katerimi so bili nedvomno opremljeni pripadniki višjega sloja. Zdi se, da je imela naselbina pomemben vojaški značaj.

Najbolje raziskan predel Slovenije za obdobje Slovanov pa je Blejski kot. Zanimivo sliko priseljevanja Slovanov kaže predvsem arheološko najdišče Pristava pod Blejskim gradom, kjer sta bili odkriti staroselsko in slovansko grobišče. Grobovi kažejo, da so se novo prispeli Slovani možili s staroselkami in sčasoma sta se obe populaciji spojili v enotno skupino.

Morda je to dober povzetek značilnosti zgodovine slovenskega prostora, ki je v vseh obdobjih predstavljal pomembno križišče med različnimi svetovi. Številni valovi prišlekov od kamene dobe do sedanjosti so se spojili s predhodnimi prebivalci v pisano mešanico, iz katere smo nastali današnji prebivalci Slovenije. V vsakem izmed nas je tako tudi kos železnodobnega kneza, Kelta, Rimljana in še koga.

Na področju Slovenije je prisotnost človeka sledljiva več kot 300.000 let v preteklost. Da bi se zaščitili sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij, so se določena področja Slovenije zaščitila in so vpisana v Register kulturne dediščine RS.

Prav gotovo ste že slišali za koliščarje s področja današnjega Ljubljanskega barja. Zaradi ohranjanja sledov teh davnih prebivalcev je celotno Barje zaščiteno in v kolikor načrtujete na Barju gradbene posege, se boste kot invetitor srečali tudi z arheološkimi raziskavami.

Tako je z vsemi zaščitenimi območji. Preden posegamo v ta področja (gradnje, rušitve, vkopi za infrastrukturo, melioracije). Zavod za varstvo kulturne dediščine RS oziroma odgovorni konservator območne enote zavoda pod katerega spada zemljišče izda kulturnovarstvene pogoje, ki nalagajo obliko predhodnih arheoloških raziskav.

Zakaj je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave

Predhodne arheološke raziskave je potrebno opraviti, da se preveri ali bi ob načrtovanih gradbenih delih posegli v arheološke ostaline in jih s tem poškodovali  in uničili. Večina predhodnih raziskav je negativna in v tem primeru odgovorni konservator po prejetem poročilu sprosti zemljišče za gradnjo. V primeru, da so raziskave pozitivne,  odgovorni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine predpiše postopke s katerimi se arheološke ostaline odstrani in naknadno sproti zemljišče za gradnjo.

Metode arheoloških raziskav

Obstaja več metod arheoloških razsikav  katerih namen je odkriti oz. posredno zaznati na površini tal in pod površino sledove arheoloških ostalin oziroma preteklih  človekovih dejavnosti, ki služijo za oceno arheološkega potenciala (dimenzij, vsebine, kompleksnosti…) najdišča ali območja. Nekatere raziskave so neinvazivne pri katerih se v sam teren ne posega, druge invazivne v sklopu katerih se na terenu  izvedejo ročni, strojni ali kombinirani izkopi,  jedrne  vrtine ali drugi posegi. Seveda je možna in verjetna tudi kombinacija različnih metod.

V nekaterih primerih konseravtor predpiše predhodno arheološko raziskavo v obliki arheološke raziskave ob gradnji , ki poteka ob sami gradnji.  V tem priemru vse izkope, posege v teren, znotraj zaščitenega območja (izkopi gradbene jame, izkopi za infrastrukturo, melioracije, rušenje temeljev odstranjenih objektov, …) spremlja arheološka ekipa, ki ob gradbenih delih izvaja arheološko raziskavo. Ob morebitnem odkritju zahtevnejših arheoloških ostalin  lahko konservator med samo raziskavo spremeni metodo predhodne arheološke raziskave.

Najzahtevnejša oblika arheoloških raziskav so arheološka izkopavanja. V tem primeru se na predpisanem tlorisu odpre celotno površino in v skladu z arehološko metodologijo izkoplje arheološke ostaline.

Stroški raziskav

Stroški raziskave se gibljejo od nekaj sto evrov dalje in so odvisni od vrste , obsega in zahtevnosti raziskave. Lahko pa pri sami izvedbi  sodelujejo tudi predstavniki naročnika in tako zmanjšajo strošek storitve. Sami lahko zagotovite strojno mehanizacijo, delavce za izkop ali druge storitve, v kolikor predpisana metoda arheološke raziskave zajema tovrstne storitve.

Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine ( ZVKD-1) strošek arheološke raziskave v večini  primerov bremeni investitorja. Prav tako investitorja bremeni morebitna poizkopovalna obdelava arhiva najdišča. Med terenskimi deli namreč, predvsem pri arheoloških raziskavah kjer so odkrite arheološke ostaline, nastane obsežna dokumentacija, poberejo se najdbe, vzorci … kar imenujemo arhiv arheološkega najdišča. Le tega je potrebno po sami raziskavi obdelati, dokumentacijo sprocesirati, najdbe evidentirati, dokumentirati , konservirati in restavrirati, opraviti analize… in v skladu s pravilnikom o arheoloških raziskavah izdati končno poročilo.

Kdo lahko izvede arheološko raziskavo?

Arheološke raziskave lahko izvede podjetje, ki izpolnjuje zakonsko določene zahteve, na podlagi  “Soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”, ki ga izda Ministsrvo za kulturo.

Po opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah podjetje izdela poročilo na podlagi katerega Zavod za varstvo kulturne dediščine RS z odločbo ” sprosti zemljišče za gradnjo” ali pa predpiše nadaljnje postopke.

“Soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”, ki  je pogoj, da z raziskavami pričnemo  izda Ministrstvo za kulturo na podlagi vloge in prilog.

Koliko časa potrebujemo za izvedbo arheološke raziskave?

Trajanje raziskave je odvisno predvsem od metode, obsega in zahtevnosti raziskave. Mnoge so izvedene, ravno tako kot večina geoloških raziskav, v enem dnevu.  Druge trajajo dlje, redke mesec ali več.

Ekipa podjetja je dovolj velika, da lahko dela opravljamo na različnih lokacijah in za različne naročnike sočasno. S terenskimi deli pričnemo takoj po pridobljenem soglasju in v skladu z naročnikovim terminskim planom.

Še enkrat velja opozoriti, da so nekatera področja zaščitena in pred nakupom zemljišča, je vsekakor smotrno najprej preveriti ali se vaše zemljišče nahaja na območju kjer vas bo kot investitorja pred gradnjo bremenila izvedba arheoloških raziskav.

Kako poteka postopek?

Kulturnovarstveni pogoji

V času zbiranja dokumentacije za gradbeno dovoljenje ali drugih enostavnejših dovoljen za gradnjo mora investitor  najprej pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki jih izda pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. V kulturnaovarstvenih pogojih odgovorni konsrevator predpiše kakšno obliko arheološke raziskave je potrebno izvesti in v kakšnem obsegu mora biti arheološka raziskava opravljena.  Za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev investitor ali njegov projektant na pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine pošljeta vlogo za izdajo kulturnovrstvenih pogojev za izvedbo načrtovanega gradbenega posega.

Kulturnovarstveno soglasje za arheološko raziskavo in odstranitev arheološke ostaline

Da bi lahko raziskavo  izvedli moramo iz Ministrstva za kulturo pridobiti Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki nam kot podjetju dovoljuje izvedbo raziskave. Za pridobitev soglasja bi moral investitor na Ministsrvo za kulturo poslati vlogo s prilogami. Ker je vloga s prilogami kar zahtevna in v nekaterih delih zahteva nekaj znanja s področja kulturne dediščine ter arheologije,  vlogo v imenu investitorja pripravimo mi. Investitor samo podpiše obrazce, ki mu jih v ta namen predhodno pripravimo in pošljemo, lahko pa jih dobi tudi  na naši spletni strani. Ko je vloga oddana na ministrstvo,  jo obravnava strokovna komisija. Vse vloge, ki na ministsrtvo prispejo do torka do 12h so obravnavane v tekočem tednu, v četrtek. Po prejemu soglasja se po tereminski uskladitvi izvede terenski del raziskave. Nakar se izda poročilo z rezultati raziskave, ki se ga posreduje odgovornemu konservatorju na pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Kulturnovasrtveno soglasje k projektu

V kolikor je rezultat arheoloških raziskav negativen,  odgovorni konservator z izdajo soglasja sprosti teren za gradnjo. Da bi lahko izdal soglasje pa mora prejeti vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja od investitorja ali njegovega projektanta. Po prejemu soglasja lahko investitor prične z gradnjo oziroma nadaljuje s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V kolikor je rezultat raziskave pozitiven, konseravtor predpiše nadaljnje postopke za zaščito arheoloških ostalin.

Pri vseh postopkih je zaželjeno, da investitor ali od njega pooblaščeni projektant aktivno sodelujeta in sta sproti seznanjena z vsemi okoliščinami postopka in raziskave.

Vse obrazce in vloge najdete v zavihku obrazci.

Družba Avgusta d.o.o. je bila ustanovljena leta 2007.  Raziskave s področja arheologije in tudi druge s kulturno dediščino povezane storitve predstavljajo glavno dejavnost podjetja. Predhodne arheološke raziskave izvajamo na področju celotne Slovenije, tako za fizične  kot tudi pravne osebe.

Prav tako izvajamo vse vrste in oblike predhodnih arheoloških raziskav, invazivne in neinvazivne.

Storitve zajemajo vse postopke in dela od pridobitve potrebnih dovoljenj za izvedbo raziskav, terenskih del, do poizkopovalnih postopkov; izdaje poročil in obdelave arhiva najdišča (podatkov in najdb).

Naše izkušnje

V preteklih letih smo izvedli več kot 350 raziskav, od raziskav, ki se izvedejo v nekaj urah, do raziskav, ki trajajo več mesecev, najmanjših za potrebe gradnje prizidka, garaže, čebelnjaka…. do obsežnejših in zahtevnejših, predpisanih pred večjimi gradbenimi posegi, gradnjami cest, urejanjem mestnih jeder,gradnjami in širitvami letališč, gradnjami industrijskih objektov, izdelavio OPPN-jev, DPN-jev….

Svoje storitve smo nudili mnogim fizičnim osebam, podjetjem, občinam in ministrstvom. Če želite, nam lahko pišete in poslali vam bomo celoten spisek referenc. Za vas vodimo celoten postopek povezan z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.

Kje nas dobite?

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na kontaktnih številkah. Pokličite nas in tudi če potrebujete le nasvet, vam bomo z veseljem pomagali. Prav tako vam bomo v najkrajšem času, v enem dnevu,  odgovorili na vaša vprašanja poslana po e-pošti.

Obiščete nas lahko v naših prostorih. Z veseljem se oglasimo tudi pri vas, na lokaciji, da skupaj najdemo najboljšo možnost izvedbe, da vam predstavimo celoten postopek del in stroške predhodnih arheoloških raziskav.

Koliko časa potrebujemo za izvedbo arheološke raziskave?

Trajanje raziskave je odvisno predvsem od metode, obsega in zahtevnosti raziskave. Mnoge so izvedene, ravno tako kot geološke raziskave, v enem dnevu.  Druge trajajo dlje, redke mesec ali več.

Ekipa podjetja je dovolj velika, da lahko dela opravljamo na različnih lokacijah in za različne naročnike sočasno. S terenskimi deli pričnemo takoj po pridobljenem soglasju in v skladu z naročnikovim terminskim planom. Kadarkoli nas potrebujete, nas lahko kontaktirate, na podstrani vizitka in kontakt pa dobite vse potrebne podatke, da pridete z nami v stik.

Trudimo se, da bi bila za naročnika izvedba arheološke raziskave čim manj obremenjujoča, izvedena po konkurenčnih cenah in v dogovorjenem roku.

Na naši spletni strani so na razpolago tudi vsi potrebni obrazci, ki si jih lahko natisnete in izpolnite.

Arheologija je pomembna veda, ki za nas odkriva preteklost in raziskuje tisto, kar je ostalo za njo. V ta namen uporablja različne metode in postopke. Med njimi je poleg pregledovanja arhivskih in zgodovinskih podatkov predvsem veliko terenskega dela ter izkopavanj. Arheološko sondiranje je eden od takšnih postopkov, s pomočjo katerega lahko natančneje določimo, kaj se skriva na morebitnem arheološkem najdišču. Nujno ga je izvesti pred začetkom gradnje ali večjih zemeljskih del na registriranem arheološkem območju, sicer pa se uporablja tudi v številnih drugih primerih. Gre za enega od temeljnih postopkov v arheologiji.

Arheološke sonde namreč omogočajo precej natančno določitev pomembnosti morebitnega arheološkega najdišča. Predvsem pa lahko z njihovo pomočjo določimo tudi druge njegove značilnosti, kot so obseg, datacija in podobno. Tako izvemo, kako globoko se nahajajo arheološke ostaline, za kakšno vrsto ostalin gre ter koliko so stare. Na podlagi teh podatkov ocenimo njihovo pomembnost. Z izkopom sonde lahko ugotovimo, kaj se je nekoč nahajalo na zemljišču in kakšen je pomen teh arheoloških ostalin. Pred začetkom kakršnih koli del na zemljišču, ki se nahaja na registriranem arheološkem območju, je treba torej izvesti arheološko sondiranje oziroma testno arheološko izkopavanje pod strokovnim vodstvom.

Testne arheološke sonde so široke, dolge in globoke le nekaj metrov ter so namenjene pridobivanju dodatnih informacij o morebitnem arheološkem najdišču in njegovih plasteh. Z njihovo pomočjo se ovrednoti pomen samega arheološkega najdišča in presodi, ali je na njem smiselno nadaljevati izkopavanja in raziskovanje. Prav tako pa se na podlagi takšnih arheoloških raziskav določi pogoje za kakršne koli večje posege na zemljišču. Na podlagi izpolnjevanja teh pogojev se izda kulturnovarstveno soglasje, ki je nujno pred kakršnimi koli posegi v kulturno oziroma arheološko dediščino.

Kaj ima arheologija opraviti s pridobivanjem gradbenega dovoljenja?

Na stavbnem zemljišču v registriranem arheološkem območju v Republiki Sloveniji lahko gradite le v primeru, če pred tem izvedete predhodne arheološke raziskave. Te med drugim vključujejo tudi arheološko sondiranje oziroma testno izkopavanje. Pri tem mora nujno sodelovati strokovno usposobljen arheolog, ki določi mesta in obseg sondiranja. Predvsem pa je njegova naloga, da nadzoruje celoten postopek in ga vodi ter poskrbi za njegovo pravilno izvedbo. Tako se prepreči kakršno koli namerno ali nenamerno uničevanje zaščitene kulturne oziroma arheološke dediščine.

Kako potekajo predhodne arheološke raziskave, ki so nujne za pridobitev dovoljenja za gradnjo na arheološkem območju? Na določenih mestih na zemljišču se izvede testne arheološke sonde ali manjše izkope, s čimer se preveri stanje morebitnega arheološkega najdišča in njegovih plasti. Na podlagi teh plasti se arheološke ostanke datira in opravi morebitne dodatne raziskave. Najdbe se nato analizira in ovrednoti ter tako določi, ali se kljub arheološkemu območju na zemljišču sme graditi. V večini primerov je gradnja mogoča, saj so pomembne arheološke najdbe precej redke.

Arheološko sondiranje oziroma predhodne arheološke raziskave so predpogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Takšno soglasje predstavlja del projektne dokumentacije, ki je nujna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav zato si mora pred izkopom temeljev oziroma pred kakršnimi koli večjimi posegi na parceli, slednjo ogledati arheolog in presoditi, ali je zemljišče primerno za gradnjo ali ne. Arheološko sondiranje je namenjeno prav temu. S tem postopkom lahko ugotovimo, kaj se je na določenem zemljišču nahajalo v preteklosti in ali se tisto splača izkopati ter nadalje raziskovati. Če se izkaže, da arheološke ostaline na zemljišču niso ovrednotene kot zanimive za nadaljnje raziskovanje, s ena tistem zemljišču brez težav lahko lotimo gradnje.

Moram arheološke raziskave plačati sam?

Vsakega lastnika stavbnega zemljišča, ki se odloča za gradnjo, zanima, kdo bo financiral arheološke sonde in druge raziskave na njegovi parceli. Načeloma namreč vse stroške pridobivanja dovoljenj za gradnjo nosi investitor. Pod stroške pridobivanja dovoljenj pa spadajo tudi predhodne arheološke raziskave in vsi postopki, ki so povezani z njimi. Pri tem velja omeniti, da takšne raziskave pod določenimi pogoji financira državi proračun oziroma Ministrstvo za kulturo. Slednje enkrat na leto izda poziv za financiranje takšnih projektov. Če se pravočasno prijavite nanj in če ustrezate vsem pogojem, lahko stroške predhodnih arheoloških raziskav na svojem zemljišču preložite na državo.

Se lahko zaradi arheoloških raziskav gradnja zavleče?

Arheološke sonde so namenjene ugotavljanju pomembnosti arheološkega najdišča. Marsikaterega investitorja je strah, da bi se zaradi njih gradnja zelo zavlekla. To se zgodi le v primeru, da izvedene arheološke sonde pokažejo, da je na zemljišču smiselno nadaljevati raziskovanje. Pri večinskem deležu takšnih postopkov se izkaže, da temu ni tako. Čeravno so arheološke najdbe na nekdaj naseljenih področjih dokaj pogoste, pa vsak arheolog ve, da so takšne najdbe v večini primerov manj pomembnega značaja. Zato obstaja le majhna verjetnost, da se bo zaradi arheoloških raziskovanj ali najdb gradnja na vašem zemljišču kakorkoli zavlekla.

Kako se lotiti gradnje na registriranem arheološkem območju?

Gradnja na registriranem arheološkem območju se začne čisto tako kot vsaka druga gradnja: s pridobivanjem projektne dokumentacije. Vendar se na prvi pogled zdi pridobivanje projektne dokumentacije na zaščitenem območju veliko bolj zapleteno kot gradnja izven njega. Kot že rečeno, boste za gradnjo na registriranem arheološkem območju potrebovali tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Pogoj za pridobitev tega soglasja pa so opravljene predhodne arheološke raziskave.

Pomembno ni le to, da so te pravilno izvedene, temveč, da so pravilno speljani tudi vsi postopki za pridobitev soglasja in dovoljenj. Pri tem je treba najprej sploh izvedeti, kakšni so pogoji za gradnjo na določenem zemljišču. Če je zemljišče zaščiteno kot kulturna oziroma arheološka dediščina, moramo najprej oddati vlogo za pridobitev kultunovarstvenih pogojev na Zavod za varstvo kulturne dediščine. Tako izvemo, ali so za pridobitev nadaljnjih dovoljenj, gradnjo oziroma kakršne druge posege na zemljišču potrebne tudi predhodne arheološke raziskave oziroma ali za to obstajajo kakšni drugi posebni pogoji.

V primeru, da ne veste točno, kako se lotiti gradnje na zaščitenem arheološkem območju, ne izgubljajte časa po nepotrebnem. Raje celotno izvedbo postopka zaupajte strokovnjakom z izkušnjami, ki točno vedo, kako urediti projektno dokumentacijo, katere vloge je treba oddati in v kakšnem zaporedju, pa tudi vse ostalo. Šele potem se lahko gradnja na zaščitenih območjih prične. Če namreč veste, kako se lotiti postopka takšne gradnje, bodo temelji vaše hiše ali kakšnega drugega objekta, ki ga nameravate graditi, veliko hitreje izkopani!

Kako pridobim kulturnovarstveno soglasje?

Za soglasje za posege v kulturno in arheološko dediščino zaprosite Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer se odda vloga na posebnem obrazcu. Obrazec oziroma vlogo odnesete na njihovo območno enoto oziroma ga oddate po pošti. Pri tem je pomembno paziti le, da izberete pravo vlogo glede na vrsto zaščite objekta ter ji priložite tudi vso potrebno dokumentacijo. Najprej je namreč treba oddati vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev. Če je nameravan poseg v objekt v skladu s temi pogoji, pa lahko pridobite soglasje zanj.

Katero dokumentacijo je treba priložiti vlogi?

Projektna dokumentacija in obrazložitev namena in vrste posega je osnova za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Takšno soglasje boste potrebovali tudi v primeru, ko za nameravan poseg ne potrebujete gradbenega dovoljenja. V tem primeru morate kot dokumentacijo k vlogi priložiti čim bolj podroben opis nameravanega posega v kulturno dediščino ter dodati še skico, ki čim bolj jasno prikazuje poseg. Gre na primer za različne posege v zunanjost objekta, kot so namestitev novega zvonca ali domofona na fasado, pleskanje oken ali vrat, zamenjava balkonske ograje in podobno. Prav tako pa morate vlogo oddati v primeru, da spreminjate instalacije v notranjosti objekta ali opravljate kakšen drug večji poseg.

Kakšni so pogoji za posege v zaščiteno kulturno dediščino?

Za kakršne koli posege v kulturno dediščino boste morali Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije posredovati vlogo za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev. Tako boste dobili vpogled, kakšni posegi so sploh dovoljeni in v kakšnem obsegu. Prav tako pa je v pogojih natančno določeno, katero dokumentacijo boste potrebovali, če boste želeli pridobiti kulturnovarstveno soglasje za predviden poseg. Eden od pogojev za pridobitev soglasja je lahko tudi izdelava ustreznega konservatorskega načrta prenove, ki se zahteva pri nekaterih večjih posegih. S tem se prepreči, da bi se med posegom kakor koli zmanjšala kulturna vrednost zaščitene kulturne dediščine.

Kaj je konservatorski načrt in kako ga pridobiti?

Konservatorski načrt je natančen načrt izvedbe posegov v objekt, ki je zaščiten kot kulturna dediščina. V določenih primerih brez njega ni mogoče pridobiti soglasja za posege v zaščiteno stavbno dediščino. Gre namreč za enega od pogojev, ki jih mora investitor izpolnjevati, da lahko začne prenavljati objekt oziroma kako drugače posegati vanj. Konservatorski načrt mora biti izdelan strokovno in vsebovati analizo trenutnega stanja ter natančen načrt sprememb in posegov. Za boljšo predstavo o tem, kaj vse mora konservatorski načrt vsebovati, lahko na spletni strani Ministrstva za kulturo najdete vzorčni primer dobre prakse takšnega načrta.

Kakšni so pogoji za posege v registrirano arheološko dediščino?

Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturne dediščine je potrebno tudi pri posegih v registrirano arheološko dediščino oziroma takrat, ko nameravate postaviti gradnjo na registriranem arheološkem najdišču. Za pridobitev soglasja je treba na zemljišču najprej izvesti predhodne arheološke raziskave, kar predstavlja enega od pogojev za dovoljenje za poseg oziroma gradnjo. Treba je opraviti topografijo, terenski pregled, raziskave in izkopavanje ter poizkopovalno obdelavo arheološke dediščine. Tako se pred začetkom gradnje razišče arheološko najdišče na zemljišču in morebitno najdeno arheološko dediščino strokovno odstrani, ovrednoti ter zavaruje.

Predhodne arheološke raziskave in njihova izvedba

Če želimo pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v arheološko dediščino, je treba najprej oddati vlogo za izvedbo arheoloških zaščitnih izkopavanj in raziskav. Ob tem se splača vdati še vlogo za financiranje takšnih raziskav pri Ministrstvu za kulturo. V primeru, da je registrirano arheološko zemljišče stavbno in leži znotraj naselja, se lahko izkopavanja in vsi drugi stroški, povezani z njimi, financirajo iz proračuna.

Vendar to velja le v primeru, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji. Med njimi je najpomembnejši ta, kaj nameravamo graditi na mestu registrirane arheološke dediščine. Financiranje iz proračuna pride v poštev v primeru, kadar gre za stanovanjski objekt za lastno uporabo oziroma za stanovanjski objekt, ki se gradi z namenom neprofitnega oddajanja stanovanj.

Gradnja hiše – postopek in dokumentacija

Urejanje dokumentacije in pridobivanje vseh potrebnih soglasij je prvi korak pri začetku prav vsake gradnje, ne glede na to, za kakšno gradnjo gre. Zato ni nič čudnega, da so ključne besede gradnja hiše postopek med najbolj iskanimi na spletu. Prav vse, ki bi radi zgradili lastno hišo, namreč zanima, kako naj se tega lotijo. Če želimo pridobiti dovoljenje za gradnjo hiše, moramo najprej pridobiti lokacijsko informacijo, ki nam pove, kaj na določenem zemljišču sploh smemo graditi, nato pa še ostala potrebna soglasja.

Eno od takšnih soglasij, ki ljudi zanima v povezavi z iskalnim terminom gradnja hiše postopek, je tudi kulturnovarstveno. Takšno soglasje potrebujemo, kadar z gradnjo posegamo v zaščiteno kulturno ali arheološko dediščino, kar lahko sam postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja nekoliko zaplete oziroma podaljša. Zato je vsekakor pomembno, da se pridobivanja dovoljenja za gradnjo lotite na pravilen način. V prvi vrsti je to pomeni s pomočjo usposobljene ekipe strokovnjakov, ki se vsakodnevno ukvarjajo s postopki gradnje in pridobivanjem različnih soglasij in dovoljenj.

Tako vam po spletu ne bo treba iskati besed gradnja hiše postopek, ampak se bo postopek za gradnjo hiše odvijal skorajda sam od sebe, predvsem pa brez zapletov, ki lahko nastanejo zaradi vaše nevednosti. Prav ta je namreč največkrat glavni razlog za pogostost iskanja ključnih besed gradnja hiše postopek na spletu – večina ljudi se namreč z gradnjo sreča le enkrat v življenju. Četudi morda gradijo že drugič ali tretjič, pa jim to prav nič ne pomaga, saj se vmes zakoni in dovoljenja spreminjajo, zato je treba imeti čim bolj aktualne informacije.

Usposobljena ekipa bo v najboljši meri poskrbela za to, da boste gradbeno dovoljenje ter vsa ostala soglasja in dovoljenja za gradnjo pridobili v najkrajšem možnem času. Predvsem pa vam bodo prav v vsakem trenutku na voljo za svetovanje. Tako se boste lahko na njih obrnili kadarkoli boste morda potrebovali pomoč ali nasvet, prav tako pa vam bodo vedno na voljo za vsa vaša vprašanja!

Zakonodaja in koristne povezave

Na spodnjih povezavah si lahko preberete več o arheoloških raziskavah in z arheološkimi raziskavami povezano zakonodajo. Na interaktivni karti Registra kulturne dediščine lahko poiščete svojo nepremičnino in ugotovite njen status.

• Vodenje postopkov za pridobitev soglasji in ostale, z arheološkimi razskavami povezane dokumentacije.-  Historična analiza prostora.
• Analiza obstoječih podatkov.
• Ekstenzivni ali intenzivni terenski pregled  odprtih ali zaprtih površin.
• Geofizikalne raziskave.
• Ročni ali strojni izkop zemljine.
• Dokumentiranje postopkov (geodetska umestitev v prostor, fotodokumentiranje…)
• Arheološki monitoring in dokumentiranje ob gradnji.
• Izkopavanja in poizkopavalna obdelava gradiva oz. arhiva najdišč.
• Priprava poročila.

Preden posegamo na zaščitena področja (gradnje, rušitve, vkopi za infrastrukturo, melioracije..) Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, oz. konservator območne enote zavoda pod katerega spada zemljišče, izda kulturnovarstvene pogoje, ki nalagajo obliko predhodnih arheoloških raziskav.

Arheološke raziskave lahko izvede podjetje, ki izpolnjuje zakonsko določene zahteve na podlagi s strani Ministrstva za kulturo izdanega ” Soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”. Po opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah podjetje izdela poročilo in na podlagi katerega Zavod za varstvo kulturne dediščine z odločbo ” sprosti zemljišče za gradnjo” ali pa predpiše nadaljnje postopke.

“Soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline”, ki je pogoj, da z raziskavami pričnemo, izda Ministrstvo za kulturo na podlagi vloge in prilog. Soglasje podpiše minister.

Na vašo željo vodimo postopke pridobitve soglasja in vse v zvezi z upravnim postopkom, ki se nanaša na arheološke raziskave.

Mestni trg 15

5280 Idrija

e – pošta: avgustadoo@gmail.com
Kontaktna oseba: Gregor Zupančič
Tel: 031 601 620
Fax: 05 372 2867

ID št. za DDV:SI58518908
Matična številka: 2298716000
Transakcijski račun: SI56 1010 0004 3421 075, Banka Koper d.d.

Poslovni prostori – IDRIJA:
Mestni trg 15
5280 Idrija

Poslovni prostori – LJUBLJANA:
Arkova 1
1210 Ljubljana – Šentvid