Arheološke sonde in arheološko sondiranje

Arheologija je pomembna veda, ki za nas odkriva preteklost in raziskuje tisto, kar je ostalo za njo. V ta namen uporablja različne metode in postopke. Med njimi je poleg pregledovanja arhivskih in zgodovinskih podatkov predvsem veliko terenskega dela ter izkopavanj. Arheološko sondiranje je eden od takšnih postopkov, s pomočjo katerega lahko natančneje določimo, kaj se skriva na morebitnem arheološkem najdišču. Nujno ga je izvesti pred začetkom gradnje ali večjih zemeljskih del na registriranem arheološkem območju, sicer pa se uporablja tudi v številnih drugih primerih. Gre za enega od temeljnih postopkov v arheologiji.

Arheološke sonde namreč omogočajo precej natančno določitev pomembnosti morebitnega arheološkega najdišča. Predvsem pa lahko z njihovo pomočjo določimo tudi druge njegove značilnosti, kot so obseg, datacija in podobno. Tako izvemo, kako globoko se nahajajo arheološke ostaline, za kakšno vrsto ostalin gre ter koliko so stare. Na podlagi teh podatkov ocenimo njihovo pomembnost. Z izkopom sonde lahko ugotovimo, kaj se je nekoč nahajalo na zemljišču in kakšen je pomen teh arheoloških ostalin. Pred začetkom kakršnih koli del na zemljišču, ki se nahaja na registriranem arheološkem območju, je treba torej izvesti arheološko sondiranje oziroma testno arheološko izkopavanje pod strokovnim vodstvom.

Testne arheološke sonde so široke, dolge in globoke le nekaj metrov ter so namenjene pridobivanju dodatnih informacij o morebitnem arheološkem najdišču in njegovih plasteh. Z njihovo pomočjo se ovrednoti pomen samega arheološkega najdišča in presodi, ali je na njem smiselno nadaljevati izkopavanja in raziskovanje. Prav tako pa se na podlagi takšnih arheoloških raziskav določi pogoje za kakršne koli večje posege na zemljišču. Na podlagi izpolnjevanja teh pogojev se izda kulturnovarstveno soglasje, ki je nujno pred kakršnimi koli posegi v kulturno oziroma arheološko dediščino.

Kaj ima arheologija opraviti s pridobivanjem gradbenega dovoljenja?

Na stavbnem zemljišču v registriranem arheološkem območju v Republiki Sloveniji lahko gradite le v primeru, če pred tem izvedete predhodne arheološke raziskave. Te med drugim vključujejo tudi arheološko sondiranje oziroma testno izkopavanje. Pri tem mora nujno sodelovati strokovno usposobljen arheolog, ki določi mesta in obseg sondiranja. Predvsem pa je njegova naloga, da nadzoruje celoten postopek in ga vodi ter poskrbi za njegovo pravilno izvedbo. Tako se prepreči kakršno koli namerno ali nenamerno uničevanje zaščitene kulturne oziroma arheološke dediščine.

Kako potekajo predhodne arheološke raziskave, ki so nujne za pridobitev dovoljenja za gradnjo na arheološkem območju? Na določenih mestih na zemljišču se izvede testne arheološke sonde ali manjše izkope, s čimer se preveri stanje morebitnega arheološkega najdišča in njegovih plasti. Na podlagi teh plasti se arheološke ostanke datira in opravi morebitne dodatne raziskave. Najdbe se nato analizira in ovrednoti ter tako določi, ali se kljub arheološkemu območju na zemljišču sme graditi. V večini primerov je gradnja mogoča, saj so pomembne arheološke najdbe precej redke.

Arheološko sondiranje oziroma predhodne arheološke raziskave so predpogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Takšno soglasje predstavlja del projektne dokumentacije, ki je nujna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav zato si mora pred izkopom temeljev oziroma pred kakršnimi koli večjimi posegi na parceli, slednjo ogledati arheolog in presoditi, ali je zemljišče primerno za gradnjo ali ne. Arheološko sondiranje je namenjeno prav temu. S tem postopkom lahko ugotovimo, kaj se je na določenem zemljišču nahajalo v preteklosti in ali se tisto splača izkopati ter nadalje raziskovati. Če se izkaže, da arheološke ostaline na zemljišču niso ovrednotene kot zanimive za nadaljnje raziskovanje, s ena tistem zemljišču brez težav lahko lotimo gradnje.

Moram arheološke raziskave plačati sam?

Vsakega lastnika stavbnega zemljišča, ki se odloča za gradnjo, zanima, kdo bo financiral arheološke sonde in druge raziskave na njegovi parceli. Načeloma namreč vse stroške pridobivanja dovoljenj za gradnjo nosi investitor. Pod stroške pridobivanja dovoljenj pa spadajo tudi predhodne arheološke raziskave in vsi postopki, ki so povezani z njimi. Pri tem velja omeniti, da takšne raziskave pod določenimi pogoji financira državi proračun oziroma Ministrstvo za kulturo. Slednje enkrat na leto izda poziv za financiranje takšnih projektov. Če se pravočasno prijavite nanj in če ustrezate vsem pogojem, lahko stroške predhodnih arheoloških raziskav na svojem zemljišču preložite na državo.

Se lahko zaradi arheoloških raziskav gradnja zavleče?

Arheološke sonde so namenjene ugotavljanju pomembnosti arheološkega najdišča. Marsikaterega investitorja je strah, da bi se zaradi njih gradnja zelo zavlekla. To se zgodi le v primeru, da izvedene arheološke sonde pokažejo, da je na zemljišču smiselno nadaljevati raziskovanje. Pri večinskem deležu takšnih postopkov se izkaže, da temu ni tako. Čeravno so arheološke najdbe na nekdaj naseljenih področjih dokaj pogoste, pa vsak arheolog ve, da so takšne najdbe v večini primerov manj pomembnega značaja. Zato obstaja le majhna verjetnost, da se bo zaradi arheoloških raziskovanj ali najdb gradnja na vašem zemljišču kakorkoli zavlekla.

Kako se lotiti gradnje na registriranem arheološkem območju?

Gradnja na registriranem arheološkem območju se začne čisto tako kot vsaka druga gradnja: s pridobivanjem projektne dokumentacije. Vendar se na prvi pogled zdi pridobivanje projektne dokumentacije na zaščitenem območju veliko bolj zapleteno kot gradnja izven njega. Kot že rečeno, boste za gradnjo na registriranem arheološkem območju potrebovali tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Pogoj za pridobitev tega soglasja pa so opravljene predhodne arheološke raziskave.

Pomembno ni le to, da so te pravilno izvedene, temveč, da so pravilno speljani tudi vsi postopki za pridobitev soglasja in dovoljenj. Pri tem je treba najprej sploh izvedeti, kakšni so pogoji za gradnjo na določenem zemljišču. Če je zemljišče zaščiteno kot kulturna oziroma arheološka dediščina, moramo najprej oddati vlogo za pridobitev kultunovarstvenih pogojev na Zavod za varstvo kulturne dediščine. Tako izvemo, ali so za pridobitev nadaljnjih dovoljenj, gradnjo oziroma kakršne druge posege na zemljišču potrebne tudi predhodne arheološke raziskave oziroma ali za to obstajajo kakšni drugi posebni pogoji.

V primeru, da ne veste točno, kako se lotiti gradnje na zaščitenem arheološkem območju, ne izgubljajte časa po nepotrebnem. Raje celotno izvedbo postopka zaupajte strokovnjakom z izkušnjami, ki točno vedo, kako urediti projektno dokumentacijo, katere vloge je treba oddati in v kakšnem zaporedju, pa tudi vse ostalo. Šele potem se lahko gradnja na zaščitenih območjih prične. Če namreč veste, kako se lotiti postopka takšne gradnje, bodo temelji vaše hiše ali kakšnega drugega objekta, ki ga nameravate graditi, veliko hitreje izkopani!